V OIC Hrpelje- Kozina iz majhnega raste VELIKO!

V podjetju smo se na podlagi potrebe trga odločili za investicijo v sodobni logistični center kateri obsega 20.000 m². Od tega kar 5.000 m² zaprtih skladiščnih prostorov, namenjenih posebej za potrebe carinskega skladiščenja.

Skladiščni center Kozina prinaša številne prednosti v skladiščenju blaga:

• Nahajamo se v bližini večjih pristanišč, avtoceste in železnice.
• razpolagamo s carinskimi dovoljenji, ki vas razbremenijo plačila dajatev ob uvozu. Zaradi dovoljenja za carinsko skladišče naši poslovni partnerji ob uvozu ne bodo plačevali dajatev, ampak šele ob sprostitvi blaga iz carinskega skladišča. Torej boste s tovrstnim skladiščenjem pomembno vplivali na denarni tok svojega podjetja.
• S koriščenjem tovrstne storitve boste lažje obvladovali lastne zaloge in prostorske stiske. 
• Carinsko skladišče je v okviru enega objekta. Lažja sta organizacija in obvladovanje. 
• Zagotovljena bo celotna distribucija, od prevzema na lokaciji Koper, manipulacije, carinjenja, transporta do skladiščenje itd.).

http://www.skladisci.si/

Spoštovani uvozniki, s 01.07.2016 se s poenostavitvijo obračunavanja DDV pri uvozu blaga za davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Sloveniji, razbremenjuje plačevanje DDV od uvoza. Uvoznikom z omenjenim datumov ni potrebno plačevati DDV pri uvozu blaga, temveč se plačilo DDV opravi preko obračuna DDV, ki ga mora davčni zavezanec predložiti za predpisano davčno obdobje.

Spremenjen način obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga predstavlja za uvozna podjetja velike koristi, saj vas uvoz ne bo finančno obremenjeval, ampak bo predstavljal le administrativno operacijo.

Več informacij najdete v pdf. dokumentu.
RCM Team

 

Odlična knjiga The Box (How the Shipping Container Made the World Smaller and the World Economy Bigger) avtorja Marca Levinsona je biografija ladijskega zabojnika, ki premore več preobratov kot povprečni slovenski reality show. 

 

Ali ste vedeli?

 

26. april 2016 zaznamuje 60. obletnico prve plovbe Ideala X in rojstvo modernega zabojnika, ki je kasneje pomembno prispeval k razvoju svetovnega gospodarstva. Pri tem je pomembno vlogo odigral vizionar, Malcom McLean.

 

Pa poglejmo kako se je zgodilo.

 

Revolucija ladijskega transporta se je začela v glavi Malcoma McLeana, ki je že leta 1937 ob opazovanju dolgotrajnega pretovarjanja blaga iz tovornjaka na ladjo pomislil, da bi bilo enostavneje dvigniti celoten keson iz tovornjaka na ladjo kot pa posamično pretovarjati tovor. Govoril je, da se mu je želja po bolj gospodarnem prevozu blaga s tem, da se izogne neprestanemu prekladanju iz enega na drugo prevozno sredstvo, porodila, ko je delal kot voznik konec 30. let v pristanišču Hoboken. Razvil je idejo standardiziranih kontejnerjev in kamionskih prikolic, ki so jih premikali vlačilci. V ladje so se utovarjali kontejnerji na polprikolicah. S tem privarčevali prostor in stroške. Kasneje so se opustile tudi polprikolice in ladje so pričele prevažati samo kontejnerje. Na začetku so bili ladjarji precej skeptični nad njegovo idejo. To ga je spodbudilo, da je sam postal ladjar. Temu primerno je poimenoval svojo družbo Sea-Land Inc. Konec devetdesetih let jo je prodal ladjarju Maersk. Od tedaj se družba imenuje Maersk Sealand. Kot prva ladja, ki je prevažala samo kontejnerje je v literaturi omenjena ladja »Ideal X«. 26.aprila 1956 je odplula iz pristanišča Newark z 58 kontejnerji do Houstona. Isto leto je na pot odplula tudi prva ladja, ki je bila namenjena izključno prevozu kontejnerjev. Ladja “Maxton” je bila predelani tanker z zmožnostjo vtovora 60. kontejnerjev. Desetletje kasneje so prvi kontejnerji prišli v severno Evropo. To so bili 35' ASA kontejnerji, izdelani po ameriških standardih. V drugih regijah so se uporabljali kontejnerji različnih velikosti kot npr. 27' ASA kontejnerji. Evropski in Japonski ladjarji so hitro prepoznali koristi kontejnerjev in tako pričeli investirati v novo prevozno tehnologijo. Ker so se ameriški standardi kontejnerjev s težavo uporabljali v Evropi in drugih državah, se je s težkimi pogajanji z Ameriko dosegel sporazum, ki določa današnje velikosti kontejnerjev. Nastali so ISO standardi za 10', 20', 30', 40' kontejnerje. Širina je bila določena na 8', višina na 8' in 8'6''. Za celinski prevoz znotraj Evrope se je dosegel sporazum o širini 2,5m za celinske kontejnerje, ki se jih večinoma uporablja v kombiniranem cestno železniškem prevozu. Večina kontejnerjev po svetu je skladnih z ISO standardi, 20' ter 40' kontejnerji prednjačijo. Zadnja leta so se na željo špediterjev in ladjarjev pojavili večji kontejnerji ali &